Latinščina

Rimski bogovi in boginje

Število rimskih bogov je bilo ogromno. Imeli so bogove za vsako priložnost in tudi njihovo delovanje je bilo določeno. Velikokrat so pripisali božanski značaj naravnim močem in pojavom; taka božanstva (NUMINA) so bila pogosto zelo nedoločena in neoprijemljiva (niso imela imen in celo spola - zato lahko preberemo posvetilne napise “SI DEUS SI DEA - naj si bog ali boginja”, ki so bili naslovljeni na te bogove. Kasneje so nekatera od teh božanstev dobila lastno podobo. Na te bogove so se obračali vse do konca poganstva. Veliko obredov, s katerimi so častili NUMINA, se je dogajalo na prostem - na svetih krajih. Verovanja so živela predvsem ne deželi. Niso bila namenjena posamezniku, ampak napredku gospodarjenja in zaščiti pred vidnimi in nevidnimi sovražniki.
Rimljani so imeli zelo stroge obrazce in obrede za prošnjo bogovom, ki so morali biti izpeljani brez napake. Samo brezhibna izpeljava je zagotovila uspeh, zato so v primeru napak obrede tudi ponavljali. Obredi v krogu domače družine in na svetih krajih so sčasoma postali državna vera. Ko pa so uvedli verski koledar, so bili verski obredi in čaščenje bogov natančno določeni. Tako bi lahko rekli, da so Rimljani imeli dve veji vere: ena je bila domače, zasebno čaščenje bogov, za kar je bil odgovoren družinski poglavar - pater familias, drugo polovico pa so predstavljala javna praznovanja, vezana na rimski koledar.

Kako pa vam leži poznavanje antične mitologije? Če niste prepričani v svoje znanje, se lahko preizkusite v kvizu.

Vir: http://medanticnimibogovi.antika-si.com/religije/rimska.htm