Latinščina

Antični Rim v 3D

S pomočjo Google Eartha lahko potujete po antičnem Rimu v 3D in si ogledate vse znamenite točke večnega mesta.

24. Knjižni sejem

Včeraj je odprl svoja vrata 24. Knjižni sejem, ki se tudi tokrat odvija v Cankarjevem domu. Sejem bo trajal do nedelje, 30. novembra, na njem pa se bo predstavilo kar 113 založnikov. Na sejmu se boste lahko udeležili katere izmed debtanih kavarn in kupili knjige po ugodnih sejemskih cenah.Vstopnine ni.

Ex libris.

Dioklecijanove terme

V Rimu so znova odprli Dioklecijanove terme, ki so obsegale kar 14 hektarjev. Več si poglejte v prispevku na 24ur.com.

EKSKURZIJA RIM – POMPEJI – NEAPELJ

1. dan: VatikanVse skupaj se je začelo zgodaj zjutraj ob štirih, za mnoge izmed nas kar zelo prezgodaj. S potovalkami smo se odvlekli na avtobus in poskušali najti kar najbolj ugoden položaj za spanje; prej smo prof. Bogataju pokazali še osebne izkaznice, saj previdnost ni nikoli odveč. Po kakšni uri (sicer ne najbolj mirne) vožnje proti Ljubljani (nekaterim nadebudnežem zgodnje vstajanje izgleda le ni bil problem) smo pobrali še našo odlično vodičko Alenko, ter se odpravili naprej proti Primorski in naši prvi destinaciji - Rimu.

Ob vsakem postanku smo imeli občutek, kot da po dolgem času zopet hodimo - vendar se je splačalo. Okoli 14. ure smo prispeli v predmestje Rima (nismo se mogli izogniti rahli plohi), čez slabo uro in pol pa smo bili že peš na poti v Vatikan.

Sama veličina svetega mesta te osupne - Markov trg in pa še posebno Petrova bazilika - največja krščanska bazilika. Človek se kar ne more nagledati vsega; bazilika je polna pozlate, raznoraznih skulptur (npr. znana Michelangelova Pietá), seveda pa nikakor ne moremo mimo 120 metrov visoke (prav tako Michelangelove) kupole in Berninijevega baldahinskega oltarja. Ob vsej tej pozlati pa si človek ne more pomagati, da ne bi pomislil, kako si je lahko Cerkev ob njenem nauku o revnosti in skromnosti vse to privoščila. V času našega ogleda je v baziliki potekala še latinska maša - še eno posebno doživetje. Tu smo si v spoštljivi tišini ogledali še grobnico papežev, nazadnje pa odkorakali mimo utrjene Hadrijanove grobnice in nasada drevja, skozi katerega smo nekateri zaradi osupljivega števila ptic, ki so proti tlem spuščale svoje izstrelke, kar stekli s kapucami na glavi do trga Navone. Slavni vodnjak štirih svetovnih rek je bil sicer ravno v obnovi, ampak nič za to.

Utrujeni in prepolni vtisov prvega dne smo, se odpeljali proti hotelu, spotoma pa naleteli še na prometni zamašek,kar ni nič čudnega ob kaotičnem rimskem prometu. S tem pa nam je odpadel tudi večerni ogled španskih stopnic in fontane di Trevi, kar pa je pomenilo tudi bolj natrpan drugi dan. Kakorkoli, po večerji smo samo še predebatirali današnji dan in program naslednjega dneva, nato pa odšli po sobah (a s tem ne nujno spat).

2. dan: Rim

Telefoni v sobah so zazvonili petnajst minut čez šesto uro. Prva postaja tega dne so bile katakombe s simpatičnim vodnikom Lojzetom, naslednja pa veličastna Pavlova bazilika. Njeni glavni značilnosti sta velik in bogat mozaik na pročelju stavbe ter medaljoni s portreti vseh papežev. Tu smo izvedeli prvo teorijo o koncu sveta; ko bo zmanjkalo medaljonov za papeške portrete, bo tudi konec sveta - kar brez panike, medaljonov je še dovolj. Preizkus pri Ustih resnice smo vsi srečno prestali in imamo še vsi svoje roke, vendar pa nam naprej sreča ni bila več tako mila - ulil se je namreč dež in pred njim smo se skrili v Nikolajevo baziliko. Čeprav še ni popolnoma ponehal, smo zaradi napornega urnika morali naprej mimo Marcelovega gledališča, čez Beneški trg na Kapitol. Tam pa smo ob bronastem in pozlačenem kipu Marka Avrelija izvedeli za drugo teorijo konca sveta - ko bo kipu zmanjkalo pozlate, bo konj zapiskal skozi levo uho, takrat pa naj bi bilo tudi konec sveta.

Kakorkoli že, naša naslednja postaja je bil Forum Romanum z vsemi svojimi ostanki raznoraznih stavb, svetišč, slavolokov ipd. Seveda se ob stalnem dežju nismo mogli izogniti ponudbam uličnih trgovcev z dežniki, ki so nenehno skakali okoli nas in nam ponujali svoje blago - bolj ali manj brez uspeha.

Čez mesto smo se odpravili do antičnega Panteona, še prej pa smo si privoščili kratko kosilo. Še vedno je rahlo deževalo, pa nas to ni preveč motilo; čeprav ima pantenonska kupola odprtino, pa zaradi fizike znotraj svetišča ni sledov o zunanjem vremenu. Tako ali tako pa nas je preveč prevzela njena veličastnost, velikost in kvaliteta izgradnje izpred 2000 let. Že v lepem vremenu smo se naprej odpravili proti španskim stopnicam - tam se nismo mogli izogniti nekaj skupinskim fotografijam, prav tako pa se nismo mogli izogniti želji, da bi se še kdaj vrnili v Rim in smo zato vrgli v Fontano di Trevi kovanec z desno roko čez levo ramo in upali, da to res deluje.

Ob hoji do tako opevanega Koloseja smo šli mimo Trajanovih tržnic, na nebu pa so nas spremljale ogromne jate ptic (ki so, kot smo lahko slišali v ponedeljek 10., povzročile nekatere težave v letalskem prometu). Sicer pa Kolosej, vsaj z moje strani upravičuje sloves veličastnosti. Bili pa smo zelo razočarani, ker ga nismo videli z notranje strani. Zagodli so nam italijanski protestniki, saj so zaradi njih, brez predhodnega obvestila, Kolosej zaprli eno uro prej in nas pustili na cedilu.

Vse pa ima svojo dobro stran. Tako smo imeli možnost in čas za ogled enega izmed treh Michelangelovih kipov v Rimu - veličastnega Mojzesa. S tem pa se je dan tudi iztekel. Nova vožnja proti drugemu hotelu bližje Pompejem, nastanitev, večerja, ponovna debata in razlaga načrta za tretji (in s tem tudi zadnji dan) našega potovanja ter odhod v sobe.

3. dan: Pompeji, Vezuv in Neapelj

V dopoldnevu tretjega dne smo dospeli v Pompeje, ki jih je Vezuv, vulkan nad njimi hotel l. 79 izbrisati iz zemljevida, pa so bili arheologi kar pridni pri odkopavanju. Še vedno je ohranjena njihova veličastnost, skrivnostnost in občutek »posebnosti«. Največ pozornosti pa so bila seveda deležna odlično ohranjena trupla nesrečnikov, ki jih je zasul vulkanski pepel, enonadstropne stavbe, nekatere freske (med katerimi je bila večina fantov najbolj navdušena nad tistimi v t.i. rdeči ulici) in pa tlakovane ulice.

Ko pa smo si že ogledali, kakšne posledice je imel izbruh Vezuva, je bila seveda neizogibno povzpeti se nanj. Pričakalo nas je čudovito sončno vreme, razgled pa do Neaplja, ki mu ni bilo videti konca. Veličastnost ognjenika je na nas pustila kar velik pečat, ogromen krater in še vidni znaki skritega delovanja - dim, ki se je vil iz nekaterih špranj.

Bil je večer, ko smo prispeli v našo zadnjo postajo - Neapelj. Tam smo se zadržali le slabo uro; nekateri smo si odšli pogledat tamkajšnjo cerkev, skorajšnjo kopijo rimskega Panteona, drugi pa stekli po slavno neapeljsko pico.

Kakorkoli že, vse se je končalo s 13-urno vožnjo nazaj domov, utrujenostjo, bolečo trtico in spomini ter fotoaparati, polnimi vtisov.

Še nekaj vtisov:

»Zakon je blo.« Lojze

»Super je blo; polno novih spoznanj, odkrivanje nove kulture, navdušila me je »energija« v Italiji, njihova kultura, umetnost…« Anja

»Rim in Neapelj sta kot antični mesti lepi za pogledat, samo kot mesti 21. stoletja pa sta dokaj umazani in delujeta bolj kot mravljišči. Vodička pa je bila super, vedela je vse, kar pa je rada tudi pokazala. J« Anže B.

»Vse je bilo odlično, motil me je le dež in »neogled« Koloseja; mislim pa, da je največ, kar smo od tega odnesli to, da smo se kot razred bolj med sabo povezali.« Maja V.

»Ekskurzija mi je bila zelo všeč, predvsem zato, ker smo si ogledali veliko zanimivosti. Zelo so mi všeč arheološke najdbe predvsem to, kar je povezano z umetnostjo in arhitekturo, tako da sem zelo uživala. Motilo pa me je le to, da je mesto Rim precej umazano mesto in precej je kriminala, zato moraš vedno paziti na svoje stvari in ne moreš biti ravno spročen.« Špela K.

Kristina N.