Latinščina

Cicero, In Catilinam 1, 1-3

Lucius Sergius Catilina - 108 do 62 pr. n. š. - je bil razvpiti rimski patricij iz razmeroma nepomembne in obubožane družine, Sulov legat, ki se je leta 68 pr. n. š. povzpel do preture in nato do namestništva v Afriki. Leta 64 se je ob Ciceronu potegoval za konzulat, a mu zaradi obtožbe izsiljevanja v času njegovega namestništva ni uspelo, kljub podpori Krasa in Cezarja. Leta 63, ko je bil konzul Cicero, je Katilina ponovno kandidiral za leto 62. Ko mu je pri volitvah ponovno spodletelo, je začel pripravljati zaroto, da bi se do konzulata dokopal s silo. Ciceronu, ki naj bi bil prva tarča Katilinove zarote, je uspelo zarotnika spraviti iz Rima in dobiti pisne dokaze, s katerimi je lahko senat prepričal o Katilinovih namerah (1. govor proti Katilini). Senatov končni sklep (senatus consultum ultimum) je bil izrečen proti koncu leta 63 in voditelje zarote, ki so še ostali v Rimu, so zaprli in usmrtili. Katilina je sedaj odkrito deloval proti državi; konzul Antonij se je odpravil proti njemu z vojsko in leta 62 je bil Katilina pri Pistoriju ubit. Najpomembnejši viri o Katilini in njegovi zaroti so Ciceronovi štirje govori Proti Katilini (In Catilinam orationes IV ali Catilinariae) ter Salustijeva zgodovinska monografija Katilinova zarota (Bellum Catilinae ali De coniuratione Catilinae).

(vir: Leksikon Antika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1998)

Ciceronov znameniti govor pa lahko berete ob poslušanju tonskega zapisa.

In Catilinam 1, 1-3

Quo usque tandem abutére, Catilina, patientiā nostrā? Quam diu etiam furor iste tuus nos eludet? Quem ad finem sese effrenata iactabit audacia? Nihilne te nocturnum praesidium Palati, nihil urbis vigiliae, nihil timor populi, nihil concursus bonorum omnium, nihil hic munitissimus habendi senatus locus, nihil horum ora voltusque moverunt? Patere tua consilia non sentis, constrictam iam horum omnium scientiā teneri coniurationem tuam non vides? Quid proxima, quid superiore nocte egeris, ubi fueris, quos convocaveris, quid consili ceperis, quem nostrum ignorare arbitraris?

O tempora, o mores! Senatus haec intellegit, consul videt; hic tamen vivit. Vivit? Immo vero etiam in senatum venit, fit publici consili particeps, notat et designat oculis ad caedem unumquemque nostrum. Nos autem, fortes viri, satis facere rei publicae videmur, si istius furorem ac tela vitemus. Ad mortem te, Catilina, duci iussu consulis iam pridem oportebat, in te conferri pestem, quam tu in nos omnes iam diu machinaris.

Latinist Berlusconi

Ko so Berlusconija vprašali, koga izmed znanih Rimljanov antične dobe bi najraje spoznal, se je pohvalil, da tako dobro zna latinsko, da bi si upal celo s samim Julijem Cezarjem na kosilo. Dodal je še, da je bil na liceju najboljši učenec latinščine, tako da je bil pogosto izbran, da se je v latinščini pogovarjal s kardinali in drugimi imenitnimi gosti.

Berlusconi latinista

Silvius Berlusconi, cum interrogatus esset, quem hominem in historia memorabilem potissimum convenire vellet, gloriabatur se tam bene Latine scire, ut etiam una cum Iulio Caesare libenter prandium sumeret.Ait se in lyceo optimum fuisse discipulum Latinum ideoque saepe electum esse, ut cum cardinalibus aliisque hospitibus illustrioribus Latine colloqueretur.

Nova knjiga tetralogije Imperator

Pri založbi Učila je izšel četrti del zbirke romanov Imperator - Bogovi vojne.

V četrtem romanu iz zbirke Imperator pisatelj opiše zadnja leta življenja Julija Cezarja. Veliki voditelj se mora spopasti v najhujši bitki dotlej - napadel bo sam Rim, ki ga vodi diktator Pompej. A vojna z lastnim ljudstvom ne bo lahka. Pompej pobegne v Grčijo, kjer zbere velikansko vojsko, ki se spopade z Julijevimi legijami. Kljub premoči je Pompej poražen; uide v Egipt, kamor mu sledi tudi Julij. Tu se Julijeva zgodba preplete z usodo faraona Ptolemaja in njegove žene Kleopatre. Julij poveže Rim in Egipt ter tako ustvari največji imperij dotlej. Toda njegova moč in oblast sta tudi povod za izdajstvo njegovega najboljšega prijatelja Bruta, ki ga na koncu ubije v zahrbtni zaroti.

Roman Bogovi vojne je zgodba o pohlepu in vdanosti, prijateljstvu in moči, ljubezni in vojni, v kateri se v osupljivih podobah združita zgodovina in pustolovščina. Roman zaznamujejo podrobni opisi zgodovinskih prizorišč, načina življenja v starem Rimu, pa tudi opisi Egipta, njegovih prebivalcev, njihovih običajev in mesta Aleksandrije. Avtor na povsem nov način prikaže zgodovinske osebnosti, ki predstavljajo veličastnost starega veka - Cezarja, Bruta, Pompeja, Cicerona, Ptolemaja in Kleopatro. To je veličastni zaključek osupljive zbirke!

Rim praznuje

Včeraj, 21. aprila 2008, je Rim praznoval 2761. rojstni dan. Ob tej priložnosti je več sto rimskih vojakov in gladiatorjev vkorakalo v večno mesto, med katerimi je bil tudi sam Julij Cezar.

video (iz Sveta)

Rebus

Ali znaš razvozljati naslednji uganki?

1. Cum mentior et mentiri me dico, mentior an verum dico?

2. Ego sum principium mundi et finis saeculorum attamen non sum deus.

In rešitev se glasi?

Sententiae bilingues

Latinščina ali italijanščina? Ali pa kar oboje hkrati. Nekaj misli, ki jih lahko razumemo v obeh jezikih, vendar je pomen malo drugačen:

“I VITELLI DEI ROMANI SONO BELLI.”

lat.: “Pojdi, Vitelij, na poziv rimskih bogov za vojno!”

ital.: “Rimska teleta so lepa.”

“CANE NERO MAGNA BELLA PERSICA!”

lat.: “Nero, opevaj velike perzijske vojne!”

ital.: “Črn pes jé lepo breskev.” (v narečni italijanščini)

“IN MARE IRATO, IN SUBITA PROCELLA INVOCO TE, NOSTRA BENIGNA STELLA.”

Ta pesniški verz pa ima enak pomen v obeh jezikih. In ta je???

Malo za šalo, malo za …

Kdo razume šalo?

Puer: Cur hi homines, pater, currunt?
Pater: Certant de argenteo calice
Puer: Et quis accipiet?
Pater: Primus
Puer: Cur igitur ceteri currunt?

Translatio in linguam Slovenicam sequitur.

Nekropola

V četrtek smo z dijaki 3. b razreda obiskali Nekropolo v Šempetru pri Celju, ki velja za enega najlepših rimskih spomenikov na naših telh. Vodička nas je prijazno sprejela in nam podrobno predstavila štiri največje nagrobne spomenike. Dijaki so z zanimanjem poslušali in prevajali napise v latinščini, ki so jih s pomočjo učnih listov malo lažje razumeli. Prevedli so vse napise na štirih glavnih grobnicah: Vindonijeva grobnica , grobnica Spektacijev, grobnica Enijcev in grobnica Sekundinov:

1. Napis na Vindonijevi grobnici

C. VINDONIUS SUCCESSUS

AED(ilis) CL(audiae) CEL(eiae)

FEC(it) SIBI ET

IULIAE SEX(ti) FIL(iae) INGENUAE UXORI

FIDELISSIMAE AN(norum) L.

2. Napis na Spektacijevi grobnici

C. SPECTATIO C. FIL. CLA(udia tribu)

PRISCIANO II VIR(o) I(ure) D(icundo)

[AN(norum) XL] V | C. SPECTATIUS FINITUS

[II VIR] | I(ure) D(icundo) CL(audiae) CEL(eiae)

PATER [INFELICIS] | SIMUS FECIT

[…………] | […] MATU [………….] | [_].

3. Napis na Enijevi grobnici

Q. ENNIUS LIBERALIS ET ENNIA

OPPIDANA FEC(erunt) SIBI ET

KALENDINAE F(iliae) AN(norum) XVII

ET VITULO FIL(io) AN(norum) XXX.

4. Napisi na Sekundinovi grobnici

D(iis) M(anibus) C. SP(ectatius)

SECU[NDINUS] | V(ivus) F(ecit)

S(ibi) ET TUT(oriae) AVITAE | CON(iugi)

carissimae | AN(norum)

LV. | ET C. SP(ectatio) CERVE FIL(io)

AN(norum) XXVIII | ET C(aio)

RUSTICIO TUTORI | NEPOTI AN(norum)

XII | ET RUSTICIUM ALBINU

F(ilium) XXX.

Dvanajst kilometrov zahodno od Celja leži Šempeter, znan po najlepše ohranjenih spomenikih rimske dobe v Sloveniji. Rodovitna dolina je privabila že prazgodovinska ljudstva, v rimski dobi pa so imeli v dolini posestva mestni veljaki in upravniki iz Celeje, ki so si v Šempetru postavili svoje grobnice. Grobišče je ležalo vzdolž severne strani ceste Emona-Atrans-Celeia, na južni strani pa je tekla reka Savinja. Dolgo je bilo več kot kilometer, a zaradi strnjenih stanovanjskih poslopij še ni v celoti raziskano. Rimskodobno naselje (vicus) je verjetno tudi ležalo tik ob glavni cesti, vendar o njem vemo le malo.

Do odkritja nekropole je prišlo povsem slučajno leta 1952. Pri zemeljskih delih v sadovnjaku so naleteli na kip sedeče ženske. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je skupaj s sodelavci Pokrajinskega muzeja Celje in Univerze v Ljubljani prevzela izkopavanja, ki so trajala do leta 1956.

Vaje iz latinske slovnice in besedišča

Med povezave sem dodala novo stran, kjer lahko vadite latinsko besedišče in slovnico.

Repetitio est mater studiorum.

Rimski detektiv

Kako dobri ste v opazovanju stvari okoli sebe? Ali bi se za nekaj časa prelevili v detektiva in razvozljali skrivnostno smrt Tiberija Klavdija Evtiha? Zgodilo se je v pristanišču Ostija, leta 80 n. š. Vstopite v njegovo virtualno stanovanje in zberite sledi, ki vas bodo pripeljale do rešitve. Ko boste z miško kliknili na izbrano sled, boste imeli možnost zaslišati priče, ki so preživele nekaj časa z žrtvijo (zvest suženj, trgovec in zdravnica) ali pa znanstvenike kot so arheolog, zgodovinar, zdravnik, strokovnjak za denar, strokovnjak za hrano in strokovnjak za relgijo. Toda to vam bo vzelo nekaj dragocenega časa. Ko se vam bo zdelo, da veste, kaj je povzročilo njegovo smrt, kliknite na gumb “mystery solved?” in izberite vzrok smrti. Ko boste to storili, boste morali izbrati še tri dokazne materiale, ki bodo podkrepili vašo domnevo o vzroku smrti.

Prični z igro.

Veliko uspeha!