Latinščina

Avete carae discipulae, cari discipuli!

Novus annus scholasticus hic est. Spero vos bene ferias transegisse et vires novas acquisivisse, quibus paene indigebitis. In paginas istas iterum ac saepius obvium nos dabimus.

Valete!

Barack Obama - novi Cicero

Na spletni strani guardian.co.uk si lahko preberete zanimiv članek o povezavi Baracka Obame s Ciceronom.

24. Knjižni sejem

Včeraj je odprl svoja vrata 24. Knjižni sejem, ki se tudi tokrat odvija v Cankarjevem domu. Sejem bo trajal do nedelje, 30. novembra, na njem pa se bo predstavilo kar 113 založnikov. Na sejmu se boste lahko udeležili katere izmed debtanih kavarn in kupili knjige po ugodnih sejemskih cenah.Vstopnine ni.

Ex libris.

Novo šolsko leto

Dragi moji!

Upam, da ste uspešno zakorakali v novo šolsko leto. Blog je nekaj časa miroval, vendar ne namerno. Saj veste, razlog za to je punčka, stara natanko enaindvajset dni. In z njo se dan obrne kot bi mignil. Zato predvidevam, da se bo enako hitro obrnilo leto in ponovno bomo skupaj. Kot sem obljubila, bo spletna stran delovala tudi v obdobju moje odsotnosti. Ustvarjali jo bova skupaj z vašo novo profesorico. Vedno pa so dobrodošli tudi vaši predlogi. In ravno Špelin predlog me je danes spomnil, da se moram končno zopet oglasiti in kaj objaviti. Da bomo začeli z lahkotnejšo temo, je poskrbela Špela, ki je za vas našla zanimivo stran z igricami iz antičnega sveta.

Valete!

Ekskurzija v Trst, Gradež in Oglej

V soboto, 10. maja, so se dijaki 1. b razreda odpravili na enodnevno ekskurzijo v Trst, Gradež in Oglej. Kako je potekal njihov dan, pa je Kristina opisala tako:

“Naša ekskurzija se je pričela v Škofji Loki, kjer smo se zbrali ob 6. uri zjutraj in se (še vsi zaspani) srečali s prof. Dolinarjevo, preverili prisotnost in se odpeljali proti Ljubljani. Tam smo pobrali še prof. Ahačiča in se v čudovitem jutru odpeljali proti Trstu.

Vožnja je trajala približno dve uri, pa še to je hitro minilo, saj nam je čas krajšal profesor, ki je pripovedoval o zgodovini Trsta, mi pa smo medtem reševali učne liste, ki nam jih prej pripravila profesorica latinščine. Ko smo prišli v Trst, nas je tam že pričakalo toplo, sončno vreme in občutek, da je že poletje.

Nekaj minut smo postali na bližnjem pomolu in se naužili morskega zraka, nato pa smo počasi odšli proti St. Giustu (ali v slovenščini Sv. Justu), griču nad Trstom, kjer naj bi se srečali z dijaki s tržaškega liceja. Kmalu zatem, ko smo prispeli na grič in si ogledali redke ostanke bazilike, so za nami prišli še gostitelji. Razdelili smo se v skupine in začel se je ogled Trsta in njegovih znamenitosti, po katerem so nas vodili naši mladi vodiči. Ogled ni bil dolg in kmalu se je začel del ekskurzije, na katerega je večina dijakov težko čakala - prosti čas. Nekateri so odšli v kavarne, drugi po trgovinah, k morju … Pred odhodom pa smo se spet dobili na Trgu italijanske enotnosti (Piazza Unità d’Italia), kjer so Slovenci šele lani, po 200 letih, dobili dovoljenje za zborovanje. Žal pa iz Trsta nismo nadaljevali v Gradež pravočasno, saj je naš avtous imel rahlo nesrečo in smo morali počakati italijanske policiste, da opravijo svoje delo. No, to jim, na našo srečo, ni vzelo preveč časa, zato smo se, še kolikor toliko po urniku, odpeljali naprej v Gradež.

Po poti nam je profesor že razlagal o zadnji točki našega izleta, čeprav še nismo bili na poti tja; vožnja iz Gradeža v Oglej je namreč prekratka za obširno razlago o samem mestu in znamenitostih, ki smo si jih nameravali ogledati.

V Gradežu nas je pričakala (na naše veliko veselje) še večja vročina in bolj močno sonce kot v Trstu. V cerkvi smo si bolj kot ne na hitro ogledali mozaik, ki ima zelo podobne motive kot tisti v Oglejski cerkvi, nato pa stekli na močno sonce in na plažo. Verjetno se ne bom preveč zmotila, če rečem, da smo vsi najtežje čakali na ta del ekskurzije - vroče sonce, peščena plaža, občutek že težko pričakovanega poletja in kolikor toliko toplo morje (baje je imelo okoli 20 stopinj). Pa saj nas ne bi ustavila niti hladnejša voda…

S težkim srcem smo se odpravili nazaj proti avtobusu, saj smo vedeli, da je bil to zadnji košček prostega časa, ki smo ga imeli na ekskurziji. Pa vendar smo se že nekako veselili lapidarija v Ogleju - bili smo nestrpni preizkusiti naše dosedanje znanje latinščine v praksi in sicer v branju nagrobnih napisov.

Muzej v Ogleju pa ne vsebuje le nagrobnikov in mozaikov, to je le majhen del vsega. Ogledali smo si tudi rimske kipe, ki, v nasprotju z grškimi, niso tako idealizirani, pa nakit, ki so za nosile Rimljanke, drage kamne, šolske potrebščine (voščene tablice, stiluse, …), figurice svetnikov, medicinske pripomočke, bojno opremo, v najvišjem nadstropju pa smo si ogledali zanimiv »cenik«, ki je razlagal plače oz. cene različnih stvari v antičnem obdobju. V kar nekaj primerih so takratne cene primerljive z današnjimi, najdražja med vsemi pa je bila osvoboditev sužnja, saj je moral za to dejanje delati povprečen učitelj (grammaticus) 700 let, medtem ko učitelj grščine in latinščine le 7 let.

Zadnja postojanka naše poti je bila cerkev v Ogleju z ogromnim mozaikom s krščanskimi motivi. Kar težko si je zamišljati, da je to dejansko neke vrste ročno delo. Na tisoče in tisoče kamenčkov, razporejenih v vzorce in motive, ki prekrivajo celotna cerkvena tla. Okoli mozaika se hodi po steklenem mostu, tako da lahko vidiš tudi vzorec pod sabo in sama obsežnost te osupne.

Naša ekskurzija je bila pri koncu, mi pa smo bili že dokaj utrujeni, pa vendar smo imeli še kar nekaj energije in profesor nas je popeljal še po sprehajalni stezi ob nekdanjem pristanišču, saj je takrat tam tekla plovna reka. Pot nazaj nas je zanesla še mimo foruma, od katerega pa danes ni ostalo praktično nič, razen nekaj stebrov in predstave, kako velik je nekoč bil.

Po poti nazaj smo premlevali dogodke minulega dne. Vtisi so bili odlični; sicer smo bili kar razočarani nad našimi »vodiči« po Trstu, saj je bila njihova angleščina daleč od pričakovane. Seveda nas je najbolj navdušil Gradež z morjem, plažami in toplim soncem, Oglejpa tudi ne zaostaja z veličastnim mozaikom in zanimivim muzejem ter lapidarijem. Verjetno lahko rečem le še, da je sreča, da smo imeli čudovito vreme, saj je absolutno pripomoglo k lepoti ekskurzije (pa čeprav je bila strokovna).”

Kristina Nastran, 1.b

Latinist Berlusconi

Ko so Berlusconija vprašali, koga izmed znanih Rimljanov antične dobe bi najraje spoznal, se je pohvalil, da tako dobro zna latinsko, da bi si upal celo s samim Julijem Cezarjem na kosilo. Dodal je še, da je bil na liceju najboljši učenec latinščine, tako da je bil pogosto izbran, da se je v latinščini pogovarjal s kardinali in drugimi imenitnimi gosti.

Berlusconi latinista

Silvius Berlusconi, cum interrogatus esset, quem hominem in historia memorabilem potissimum convenire vellet, gloriabatur se tam bene Latine scire, ut etiam una cum Iulio Caesare libenter prandium sumeret.Ait se in lyceo optimum fuisse discipulum Latinum ideoque saepe electum esse, ut cum cardinalibus aliisque hospitibus illustrioribus Latine colloqueretur.

Felix faustus fortunatus sit annus MMVIII!

Vesel Božič in zdravo, srečno ter uspešno leto 2008!

Maja

De lingua Latina discenda

V neki prejšnji objavi ste lahko brali članek New York Times-a o učenju latinščine. Isti članek lahko preberete tudi v latinščini, če vam je bližja kot angleščina :).

Glasovanje za latinščino

Na spletni strani časnika The New York Times lahko preberete članek Harrya Mounta “A Vote for Latin“, ki med drugim piše tudi o tem, kateri izmed ameriških predsednikov so se učili latinščino, in zakaj je še danes koristno, da se jo učimo.

Nedeljske volitve ali “Factionem laevam in Slovenia vicisse”

Včeraj, ko smo se mi še potepali po Italiji in odkrivali Pompeje, so se v Sloveniji odvijale predsedniške volitve. Ne mislim razpredati o tem, ali je dobro ali ne, ker smo dobili gospoda Türka za predsednika, ampak bi vam rada zgolj posredovala članek v latinščini, ki so ga objavili na varšavski radijski postaji Ephemeris.