Latinščina

Mit in resničnost antične Emone

V ljubljanskem muzeju so danes ob 20.00 odprli razstavo Emona: Mit in resničnost, ki približa obiskovalcem vsakdan prebivalcev Emone in zgodovino mesta na eni strani, na drugi pa slavni mit o Argonavtih, ki je dolga stoletja veljal za zgodovinsko resnico, danes pa je inspiracija številnim raziskovalcem in umetnikom.

Rimska kolonija Emona. Mesto, ki je bilo ustanovljeno na tleh današnje Ljubljane pred skoraj natančno 2000 leti. Mesto, ki je živelo 500 let, njegove ostanke pa so raziskovali že v srednjem veku. Do danes vemo o antični predhodnici Ljubljane že veliko, aktualne arheološke raziskave v središču prestolnice pa so prinesle nova zanimiva odkritja. Spoznajte rojstvo, življenje in propad mesta Emone, doživite vsakdan Emončanov in preverite, kakšno je mitično izročilo o Emoni, na razstavi v Mestnem muzeju Ljubljana. Razstava »Emona: mit in resničnost« bo na ogled od 18. maja do konca leta 2010.

Več o tem si lahko preberete še v članku objavljenem na spletnem portalu rtvslo.si

Erotična umetnost v Pompejih

Kristina me je opozorila na zanimiv članek o erotični umetnosti v Pompejih, ki ga najdete na rtvslo.si, jaz pa sem si ga dovolila objaviti tukaj.

“Ogled priporočamo samo polnoletnim osebam” - napis, ki ga človek ne bi pričakoval na letaku, ki oglašuje razstavo fresk v slovitih Pompejih, mestu, ki ga je leta 79 izbruh Vezuva zamrznil v čas.

Dekadentne čase Pompejev je morda prekril pepel in najedel zob časa, a mesto je očitno ohranilo svoj draž: to dokazujejo že vrste obiskovalcev, ki se ta konec tedna nabirajo za ogled najbolj erotične umetnosti, kar jo ta kotiček nekdanjega imeperija lahko ponudi.

Freske v slovitih predmestnih termah so ta konec tedna na novo zaživele v okviru posebne nočne “predstave”, ki naj bi s pomočjo luči in zvoka obiskovalcem karseda plastično predstavila erotično umetnost starih Rimljanov. Strokovnjaki opozarjajo, da 16 pompejskih fresk, ki ponujajo prizore oralnih in skupinskih spolnih podvigov, v sicer zajetni zapuščini imperija nima prave konkurence.

Oglaševanje konkretnih storitev ali le slikarije za ustvarjanje primernega vzdušja?
Domišljijo zgodovinarjev burijo že vseh petdeset let, odkar so jih našli: nekateri menijo, da naj bi bile nazorne slikarije oglasi za “storitve”, ki se jih je dalo v termah plačati, drugi pa zagovarjajo bolj “prozaično” razlago, da so poslikave samo opozarjale kopalce, kam naj oblačila odložijo moški in kam ženske (v te terme so, kar je bila sicer redkost, oboji vstopali pri istem vhodu). Spet tretja razlaga je, da je šlo preprosto za glorifikacijo principa “vse je dovoljeno”, ki je v času pred katastrofo, ki ga je izbrisala z obličja sveta, vladal v mestu ob morju.

Prisotnost podobnih slikarij po vsem mestu priča o tem, da v Pompejih, “ekvivalentu Disneylanda za odrasle” med bogato elito starega Rima, žgečkljiva umetnost ni bila nikakršen tabu, povzema The Independent. Moč jo je najti v številnih vilah, od leta 2006 pa je za turiste po daljši obnovi na ogled tudi največji mestni bordel, Lupanare (iz latinske besede za volkuljo, pa tudi za prostitutko - lupa). Tudi tam so stene poslikane z erotičnimi prizori, ki pa imajo po mnenju umetnostnih zgodovinarjev manjšo umetniško vrednost.

Premišljena dramaturgija
Vodja izkopavanj Antonio Varone meni, da so bile terme, ki so popotnike pozdravile pred vstopom v Pompeje, tako tematsko poslikane zato, da so prišleke spravile v primerno razpoloženje za vstop v “mesto zabave.” Ugotavlja tudi, da se freske po drznosti stopnjujejo. “Začne se z moškim in žensko, nato sledi oralni seks za oba spola, nato dve ženski skupaj in na koncu skupinske aktivnosti. Sporočajo nam, da ni nič narobe z malce sprostitve po dolgi, naporni poti. Počni, kar želiš, spi, s komer hočeš - a obenem so naslikane tudi s kancem ironije.”

Zgodovina ni vedno napredek
Najbrž ni treba posebej poudarjati, da poznejša zgodovina ni bila tako liberalna kot Rimljani. Ko je cesar Franc I leta 1819 z ženo in hčerko videl primerke pompejskih fresk v narodnem muzeju, je bil tako zgrožen, da je ukazal “pohujšljive” stvaritve spraviti in dati na ogled samo “ljudem zrelih let in zgledne morale”. V Pompejih se tako še danes najbrž ne morajo nadejati obiska papeža, ki je še pred dnevi na Portugalskem poroke istospolnih partnerjev označil za “zahrbtno in nevarno grožnjo skupnemu dobremu”.

Varone meni, da je zadnja freska, prizor četverice v nasladi, “drzna celo za Pompeje” - kljub temu, da so bili v Rimu spolni odnosi med moškimi “nekaj povsem naravnega”. “Šele z nastopom krščanstva se je pojavil element greha in sramu.”

Zaenkrat še preizkušajo temperaturo odziva javnosti …
Pričujoča zbirka erotičnih fresk za javnost ni bila na ogled že od leta 2001; po vnaprejšnjem dogovoru so jo lahko videle le majhne skupine. Nedavna obnova najdbišča je omogočila dostop večjim skupinam, kar so ta konec tedna nadgradili še s priložnostnim “light showom”. Take predstave naj bi postale reden del poletne turistične ponudbe v termah, ki merijo približno 800 kvadratnih metrov in so razdeljene na tri glavna območja: preoblačilnico (apoditerium), mrzli bazen (frigidarium) in bazen z mlačno vodo (tepidarium).

Ana Jurc

Vir: http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/eroticna-umetnost-pompejev-se-danes-buri-domisljijo/230284

Arheologi odkrili znamenito vrtečo se jedilnico cesarja Nerona

Po vsej verjetnosti gre za odkritje tako imenovane vrteče se jedilnice (coenatio rotunda), ki jo je zgradil Neron v svoji palači., o kateri priča Svetonij v svojem delu Dvanajst rimskih cesarjev:

“Glavna jedilnica je bila okrogla in se je nenehno, noč in dan, vrtela kakor vesolje.”

Več si lahko preberete v članku na spletni strani MailOnline.

Rimski bogovi in boginje

Število rimskih bogov je bilo ogromno. Imeli so bogove za vsako priložnost in tudi njihovo delovanje je bilo določeno. Velikokrat so pripisali božanski značaj naravnim močem in pojavom; taka božanstva (NUMINA) so bila pogosto zelo nedoločena in neoprijemljiva (niso imela imen in celo spola - zato lahko preberemo posvetilne napise “SI DEUS SI DEA - naj si bog ali boginja”, ki so bili naslovljeni na te bogove. Kasneje so nekatera od teh božanstev dobila lastno podobo. Na te bogove so se obračali vse do konca poganstva. Veliko obredov, s katerimi so častili NUMINA, se je dogajalo na prostem - na svetih krajih. Verovanja so živela predvsem ne deželi. Niso bila namenjena posamezniku, ampak napredku gospodarjenja in zaščiti pred vidnimi in nevidnimi sovražniki.
Rimljani so imeli zelo stroge obrazce in obrede za prošnjo bogovom, ki so morali biti izpeljani brez napake. Samo brezhibna izpeljava je zagotovila uspeh, zato so v primeru napak obrede tudi ponavljali. Obredi v krogu domače družine in na svetih krajih so sčasoma postali državna vera. Ko pa so uvedli verski koledar, so bili verski obredi in čaščenje bogov natančno določeni. Tako bi lahko rekli, da so Rimljani imeli dve veji vere: ena je bila domače, zasebno čaščenje bogov, za kar je bil odgovoren družinski poglavar - pater familias, drugo polovico pa so predstavljala javna praznovanja, vezana na rimski koledar.

Kako pa vam leži poznavanje antične mitologije? Če niste prepričani v svoje znanje, se lahko preizkusite v kvizu.

Vir: http://medanticnimibogovi.antika-si.com/religije/rimska.htm

Sedem čudes antičnega sveta

Antični Rim v 3D

S pomočjo Google Eartha lahko potujete po antičnem Rimu v 3D in si ogledate vse znamenite točke večnega mesta.

Dioklecijanove terme

V Rimu so znova odprli Dioklecijanove terme, ki so obsegale kar 14 hektarjev. Več si poglejte v prispevku na 24ur.com.

EKSKURZIJA RIM – POMPEJI – NEAPELJ

1. dan: VatikanVse skupaj se je začelo zgodaj zjutraj ob štirih, za mnoge izmed nas kar zelo prezgodaj. S potovalkami smo se odvlekli na avtobus in poskušali najti kar najbolj ugoden položaj za spanje; prej smo prof. Bogataju pokazali še osebne izkaznice, saj previdnost ni nikoli odveč. Po kakšni uri (sicer ne najbolj mirne) vožnje proti Ljubljani (nekaterim nadebudnežem zgodnje vstajanje izgleda le ni bil problem) smo pobrali še našo odlično vodičko Alenko, ter se odpravili naprej proti Primorski in naši prvi destinaciji - Rimu.

Ob vsakem postanku smo imeli občutek, kot da po dolgem času zopet hodimo - vendar se je splačalo. Okoli 14. ure smo prispeli v predmestje Rima (nismo se mogli izogniti rahli plohi), čez slabo uro in pol pa smo bili že peš na poti v Vatikan.

Sama veličina svetega mesta te osupne - Markov trg in pa še posebno Petrova bazilika - največja krščanska bazilika. Človek se kar ne more nagledati vsega; bazilika je polna pozlate, raznoraznih skulptur (npr. znana Michelangelova Pietá), seveda pa nikakor ne moremo mimo 120 metrov visoke (prav tako Michelangelove) kupole in Berninijevega baldahinskega oltarja. Ob vsej tej pozlati pa si človek ne more pomagati, da ne bi pomislil, kako si je lahko Cerkev ob njenem nauku o revnosti in skromnosti vse to privoščila. V času našega ogleda je v baziliki potekala še latinska maša - še eno posebno doživetje. Tu smo si v spoštljivi tišini ogledali še grobnico papežev, nazadnje pa odkorakali mimo utrjene Hadrijanove grobnice in nasada drevja, skozi katerega smo nekateri zaradi osupljivega števila ptic, ki so proti tlem spuščale svoje izstrelke, kar stekli s kapucami na glavi do trga Navone. Slavni vodnjak štirih svetovnih rek je bil sicer ravno v obnovi, ampak nič za to.

Utrujeni in prepolni vtisov prvega dne smo, se odpeljali proti hotelu, spotoma pa naleteli še na prometni zamašek,kar ni nič čudnega ob kaotičnem rimskem prometu. S tem pa nam je odpadel tudi večerni ogled španskih stopnic in fontane di Trevi, kar pa je pomenilo tudi bolj natrpan drugi dan. Kakorkoli, po večerji smo samo še predebatirali današnji dan in program naslednjega dneva, nato pa odšli po sobah (a s tem ne nujno spat).

2. dan: Rim

Telefoni v sobah so zazvonili petnajst minut čez šesto uro. Prva postaja tega dne so bile katakombe s simpatičnim vodnikom Lojzetom, naslednja pa veličastna Pavlova bazilika. Njeni glavni značilnosti sta velik in bogat mozaik na pročelju stavbe ter medaljoni s portreti vseh papežev. Tu smo izvedeli prvo teorijo o koncu sveta; ko bo zmanjkalo medaljonov za papeške portrete, bo tudi konec sveta - kar brez panike, medaljonov je še dovolj. Preizkus pri Ustih resnice smo vsi srečno prestali in imamo še vsi svoje roke, vendar pa nam naprej sreča ni bila več tako mila - ulil se je namreč dež in pred njim smo se skrili v Nikolajevo baziliko. Čeprav še ni popolnoma ponehal, smo zaradi napornega urnika morali naprej mimo Marcelovega gledališča, čez Beneški trg na Kapitol. Tam pa smo ob bronastem in pozlačenem kipu Marka Avrelija izvedeli za drugo teorijo konca sveta - ko bo kipu zmanjkalo pozlate, bo konj zapiskal skozi levo uho, takrat pa naj bi bilo tudi konec sveta.

Kakorkoli že, naša naslednja postaja je bil Forum Romanum z vsemi svojimi ostanki raznoraznih stavb, svetišč, slavolokov ipd. Seveda se ob stalnem dežju nismo mogli izogniti ponudbam uličnih trgovcev z dežniki, ki so nenehno skakali okoli nas in nam ponujali svoje blago - bolj ali manj brez uspeha.

Čez mesto smo se odpravili do antičnega Panteona, še prej pa smo si privoščili kratko kosilo. Še vedno je rahlo deževalo, pa nas to ni preveč motilo; čeprav ima pantenonska kupola odprtino, pa zaradi fizike znotraj svetišča ni sledov o zunanjem vremenu. Tako ali tako pa nas je preveč prevzela njena veličastnost, velikost in kvaliteta izgradnje izpred 2000 let. Že v lepem vremenu smo se naprej odpravili proti španskim stopnicam - tam se nismo mogli izogniti nekaj skupinskim fotografijam, prav tako pa se nismo mogli izogniti želji, da bi se še kdaj vrnili v Rim in smo zato vrgli v Fontano di Trevi kovanec z desno roko čez levo ramo in upali, da to res deluje.

Ob hoji do tako opevanega Koloseja smo šli mimo Trajanovih tržnic, na nebu pa so nas spremljale ogromne jate ptic (ki so, kot smo lahko slišali v ponedeljek 10., povzročile nekatere težave v letalskem prometu). Sicer pa Kolosej, vsaj z moje strani upravičuje sloves veličastnosti. Bili pa smo zelo razočarani, ker ga nismo videli z notranje strani. Zagodli so nam italijanski protestniki, saj so zaradi njih, brez predhodnega obvestila, Kolosej zaprli eno uro prej in nas pustili na cedilu.

Vse pa ima svojo dobro stran. Tako smo imeli možnost in čas za ogled enega izmed treh Michelangelovih kipov v Rimu - veličastnega Mojzesa. S tem pa se je dan tudi iztekel. Nova vožnja proti drugemu hotelu bližje Pompejem, nastanitev, večerja, ponovna debata in razlaga načrta za tretji (in s tem tudi zadnji dan) našega potovanja ter odhod v sobe.

3. dan: Pompeji, Vezuv in Neapelj

V dopoldnevu tretjega dne smo dospeli v Pompeje, ki jih je Vezuv, vulkan nad njimi hotel l. 79 izbrisati iz zemljevida, pa so bili arheologi kar pridni pri odkopavanju. Še vedno je ohranjena njihova veličastnost, skrivnostnost in občutek »posebnosti«. Največ pozornosti pa so bila seveda deležna odlično ohranjena trupla nesrečnikov, ki jih je zasul vulkanski pepel, enonadstropne stavbe, nekatere freske (med katerimi je bila večina fantov najbolj navdušena nad tistimi v t.i. rdeči ulici) in pa tlakovane ulice.

Ko pa smo si že ogledali, kakšne posledice je imel izbruh Vezuva, je bila seveda neizogibno povzpeti se nanj. Pričakalo nas je čudovito sončno vreme, razgled pa do Neaplja, ki mu ni bilo videti konca. Veličastnost ognjenika je na nas pustila kar velik pečat, ogromen krater in še vidni znaki skritega delovanja - dim, ki se je vil iz nekaterih špranj.

Bil je večer, ko smo prispeli v našo zadnjo postajo - Neapelj. Tam smo se zadržali le slabo uro; nekateri smo si odšli pogledat tamkajšnjo cerkev, skorajšnjo kopijo rimskega Panteona, drugi pa stekli po slavno neapeljsko pico.

Kakorkoli že, vse se je končalo s 13-urno vožnjo nazaj domov, utrujenostjo, bolečo trtico in spomini ter fotoaparati, polnimi vtisov.

Še nekaj vtisov:

»Zakon je blo.« Lojze

»Super je blo; polno novih spoznanj, odkrivanje nove kulture, navdušila me je »energija« v Italiji, njihova kultura, umetnost…« Anja

»Rim in Neapelj sta kot antični mesti lepi za pogledat, samo kot mesti 21. stoletja pa sta dokaj umazani in delujeta bolj kot mravljišči. Vodička pa je bila super, vedela je vse, kar pa je rada tudi pokazala. J« Anže B.

»Vse je bilo odlično, motil me je le dež in »neogled« Koloseja; mislim pa, da je največ, kar smo od tega odnesli to, da smo se kot razred bolj med sabo povezali.« Maja V.

»Ekskurzija mi je bila zelo všeč, predvsem zato, ker smo si ogledali veliko zanimivosti. Zelo so mi všeč arheološke najdbe predvsem to, kar je povezano z umetnostjo in arhitekturo, tako da sem zelo uživala. Motilo pa me je le to, da je mesto Rim precej umazano mesto in precej je kriminala, zato moraš vedno paziti na svoje stvari in ne moreš biti ravno spročen.« Špela K.

Kristina N.

Rimski dan

V nedeljo, 5. 10. 2008, se bo v Šmarju-Sap zgodila kulturna prireditev Rimski dan, ki jo organizirata TD Šmarje-Sap in Arhej. Za en dan se boste lahko preselili v antični čas in uživali ob zanimivem programu:

PROGRAM:

Začetek 11:30 - slavnostna otvoritev informativne table o rimski cesti

12.00 - začetek delavnice za otroke (potekajo cel čas prireditve)

a. Rimska vojska: izdelava rimske vojaške opreme, vojaške formacije in gradnja rimskega zidu

b. Rimski športi in igre: igre z žogo, namizne igre, …

c. Rimski način oblačenja in nakit: izdelovanje nakita, oblačenje,izdelovanje mozaikov…

12. 45 - telovadba po rimsko

13.00 - testiranje vojaške opreme: spoznavanje in vadba vojaških formacij

13.30 - gradnja obzidja

13.45 - streljanje s katapultom

14. 00 - tekmovanje v vlečenju vrvi (PROGRAM JE NAMENJEN ODRASLIM OTROKOM)

14.30 - gradnja slavoloka

15.00 -pozdrav cesarja in razdeljevanje dobitkov srečolova

15:20 - streljanje s katapultom rimska poroka

15.45 - rimska poroka

16.00 - zaključek prireditve (rimska hrana, pijača)

Našli doprsni kip Julija Cezarja

V južni Franciji, v reki Roni, so našli doprsni kip Julija Cezarja. Narejen naj bi bil tik pred njegovo smrtjo ali takoj po smrti. Več pa si lahko preberete na spletni strani Times-a.