Latinščina

Poslednji dan Pompejev

Kaj se je dogajalo tistega usodnega avgustovskega dne davnega leta 79? Vas zanima? Oglejte si dokumetarno-igrani film “The Last Day of Pompeii”.

Rimska kopališča

Kopališča so bila za Rimljane zelo pomembna, saj so veliko dali na higieno. V kopališčih, ki so bila običajno vse prej kot velika, so imeli  za moške in ženske ločene ure obiskov. Ženske so imele za obisk kopališč na voljo precej krajši čas kot moški. V večjih kopališčih pa so imeli dvojne prostore. Kopališča so obiskali najmanj enkrat na dan. Javna kopališča so bila zelo priljubljena. V njih so bili bazeni z vročo (caldarium) in hladno vodo (tepidarium), savne, telovadnice (palaestra), frizerski saloni, čitalnice, knjižnice, različne trgovinice, prodajalne s hitro hrano. Kopališča so spominjala na velika nakupovalna središča.

V nekem obdobju je bilo v Rimu okoli 900 javnih kopališč. V manjših je bilo prostora za 300 ljudi, v večjih pa za 1500 ali več. Bazene z vročo vodo so ogrevali s talnim sistemom, ki se mu reče hipokavst. Zakurili so peč, vroč zrak pa se je nato širil po tleh do prostorov z bazeni. Poznali so tudi stensko ogrevanje, saj so imeli votle zidake, t. i. tubule.

V dokumentarcu spodaj si lahko ogledate, kako se je skupina zgodovinarjev, arheologov, arhitektov in drugih lotila gradnje rimskega kopališča na enak način in z enakimi materiali kot so to počeli Rimljani.

Prerojeni Rim

Virtualni sprehod po Rimu, kakršen je nekoč bil.

Vir

Latinščina in Harry Potter

Veliko imen, besed in urokov, ki jih srečamo v knjigah o Harryju Potterju, prihaja iz latinščine. Kako dobro znaš latinsko in kako dobro poznaš Harrya Potterja? Preizkusi svoje znanje s pomočjo kviza.

Latinščina je živa

Kdo pravi, da je latinščina mrtva? Tale kviz dokazuje, da je živa. No, vsaj na nek način.

Arhitektura

Oglejte si zanimiv kratek dokumentarec o tem, na kakšen način so Rimljani zgradili panteon. Na videz zelo preprosto.

Rimski panteon je dal zgradil cesar Hadrijan med leti 118 in 128 in je bržkone ena najbolj slavnih zgradb s kupolo na svetu. Stoji že skoraj dve tisočletji in je najbolje ohranjen rimski spomenik v Rimu. Panteon je bil sprva poganski tempelj, ki so ga leta 609 posvetili v katoliško cerkev. To je spomenik rimske iznajdljivosti in gradbene spretnosti. Kupola ima razpon 43,2 metra, zgoraj pa jo zaključuje krožna odprtina s premerom devetih metrov. Za gradnjo kupole so uporabili zidake betona, ki so proti vrhu vse lažji, zaradi česar je Panteon vse do novega veka veljal za največjo betonsko zgradbo na svetu. To je arhitekturna mojstrovina, skrivnost konstrukcije pa se skriva v zunanjih zidovih, ki so debeli šest metrov in delujejo kot masivna podpora kupole, ki zato ne potrebuje dodatnih podpornih lokov.

Greek hero - game

Malo za zabavo.

Preseli se v antično Grčijo, kjer si lahko izbereš tri različne destinacije: Atene, Sparto ali Olimpijo. V vsaki mestni državici boš srečal ljudi, ki ti bodo dali navodila, katere naloge moraš opraviti. V vsakem mestu moraš opraviti tri naloge.

Kako užaliti, ozmerjati in namigniti v klasični latinščini

Pri založbi Modrijan je izšla knjižica z naslovom “Kako užaliti, ozmerjati in namigniti v klasični latinščini”. Avtorja sta Nikiforos Doxiadis Mardas in Michelle Lovric, v slovenščino pa je knjigo prevedel Matej Hriberšek: “Namen knjižice je pokazati, da klasična književnost niso samo učene pesmi, pripovedni epi, vzvišene drame, znameniti govori in zgodovinska dela in da so tudi stari Latinci znali izreči marsikatero krepko, žolčno, žaljivo, kosmato, opolzko in nesramno. A na to priredbo glejte tudi kot na moje nugae translatoriae – »prevajalske igračkarije«, ki so nastajale sporadično, v prostem času, med odmori v službi, v nekaj delovnih nočeh, kakšna ideja pa se je – priznam – utrnila celo med vožnjo. In če vam bo kateri od primerov izvabil nasmešek na ustnice, kar verjamem, da vam bo, je namen dosežen.”

Nekaj primerov iz knjige:

Certo scio, occisam saepe sapere plus multo suem. Povsem prepričan sem, da ima zaklana svinja pogosto dosti več pameti (kot ti). (Plavt, Bahavi vojščak)

Nates pilosas, fili, non potes asse venditare. Sin! Za svojo kosmato rit ne moreš prebite pare dobit. (Katul, 33. pesem)

Antični dnevi

Od 18. 1. do 20. 1. 2012 so se na Škofijski klasični gimnaziji odvijali že tradicionalni Antični dnevi, na katerih so dijaki prvih letnikov tri dni preživeli v antičnem duhu. Prvi dan so imeli medpredmetno obarvan pouk, kjer so spoznavali, kakšen pečat je pustila antična kultura na vseh področjih: slovenščina - latinščina, umetnost - matematika, biologija - vera in kultura, kemija - filozofija, zgodovina - tuji jezik. Naslednji dan so se udeležili praktičnih delavnic: Sokratska debata, retorika, šport v antiki, glasba v antiki, izdelovali so nakit, slikali fresko, izdelovali mozaike, gradili antično mesto, uprizorili odlomek iz komedije in tragedije, izdelovali kipe, obiskali Narodni muzej, kuhali jedi po antičnih receptih ter spoznavali vero antičnega sveta. Zadnji dan pa so ob branju antičnih odlomkov prevedenih v slovenščino spoznavali tedanje vrednote in  jih primerjali z današnjimi. Nato so se pomerili v antičnem kvizu ter ob koncu zadnjega dneva predstavili izdelke in naučene spretnosti posameznih delavnic.

Dijaki  so na ta način spoznavali tudi svoje korenine, saj je to obdobje nedvomno pustilo velik pečat na evropsko kulturo in civilizacijo. Videli so, da antika pravzaprav živi še danes in da vsak dan govorimo latinsko in grško, čeprav se tega niti ne zavedamo.

Izdelki bodo na Škofijski klasični gimnazji razstavljeni tudi v času dneva odprtih vrat (28. januar) in informativnih dni (10. in 11. februar).

Vivat antiquitas!

Slikanje freske

glasbena delavnica

kiparska delavnica

Sokratska debata

dramska delavnica

mozaiki

arhitektura

Avtor fotografij: prof. Tine Perger (arhiv ŠKG)

Felix faustum fortunatum MMXII!