Latinščina

Antični dnevi

Od 18. 1. do 20. 1. 2012 so se na Škofijski klasični gimnaziji odvijali že tradicionalni Antični dnevi, na katerih so dijaki prvih letnikov tri dni preživeli v antičnem duhu. Prvi dan so imeli medpredmetno obarvan pouk, kjer so spoznavali, kakšen pečat je pustila antična kultura na vseh področjih: slovenščina - latinščina, umetnost - matematika, biologija - vera in kultura, kemija - filozofija, zgodovina - tuji jezik. Naslednji dan so se udeležili praktičnih delavnic: Sokratska debata, retorika, šport v antiki, glasba v antiki, izdelovali so nakit, slikali fresko, izdelovali mozaike, gradili antično mesto, uprizorili odlomek iz komedije in tragedije, izdelovali kipe, obiskali Narodni muzej, kuhali jedi po antičnih receptih ter spoznavali vero antičnega sveta. Zadnji dan pa so ob branju antičnih odlomkov prevedenih v slovenščino spoznavali tedanje vrednote in  jih primerjali z današnjimi. Nato so se pomerili v antičnem kvizu ter ob koncu zadnjega dneva predstavili izdelke in naučene spretnosti posameznih delavnic.

Dijaki  so na ta način spoznavali tudi svoje korenine, saj je to obdobje nedvomno pustilo velik pečat na evropsko kulturo in civilizacijo. Videli so, da antika pravzaprav živi še danes in da vsak dan govorimo latinsko in grško, čeprav se tega niti ne zavedamo.

Izdelki bodo na Škofijski klasični gimnazji razstavljeni tudi v času dneva odprtih vrat (28. januar) in informativnih dni (10. in 11. februar).

Vivat antiquitas!

Slikanje freske

glasbena delavnica

kiparska delavnica

Sokratska debata

dramska delavnica

mozaiki

arhitektura

Avtor fotografij: prof. Tine Perger (arhiv ŠKG)

Felix faustum fortunatum MMXII!

Dokumentarec o dr. Kajetanu Gantarju

Danes, ob 23. 25, si lahko na 1. programu TV Slovenije ogledate dokumentarni film o dr. Kajetanu Gantarju, akademiku, ki ima izjemne zasluge za razvoj in utrditev klasične filologije kot stroke na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter klasične izobrazbe in omike na Slovenskem.

Herculaneum - odkritje zasutega mesta

Herculaneum (danes Ercolano) mesto, ki leži v Neapeljskem zalivu, je bilo dolgo časa v senci mnogo slavnejših Pompejev. Oglej si dokumentarec in odkrij, kakšno je bilo življenje v tem mestu pred skoraj dvema tisočletjema in kaj se je dogajalo usodnega 24. avgusta leta 79 pr. n. š.

Odkrivanje rimskega sveta

Ali se v tebi skriva kaj arheološke žilice? Preizkusi se in igraj igrico Dig it up: Romans. Ob odkrivanju rimskih ostankov, boš izvedel še marsikaj zanimivega o takratnem življenju.

Šolanje v starem Rimu

“Šolanje v starem Rimu” je projektna naloga Luka Bezovška, dijaka 2. č Škofijske klasične gimnazije. V njej boste izvedeli o tem, kdaj so otroci v starem Rimu pričeli hoditi v šolo, katere učne pripomočke so poznali, česa so se učili, ali so imeli učilnice, koliko je bil cenjen poklic učitelja …

Neron - razstava v Rimu na različnih lokacijah

V Rimu bo od jutri dalje pa vse do 18. septembra odprta razstava o rimskem cesarju Neronu. Razstavo si bo mogoče ogledati na različnih lokacijah.

OBLAST IN UMOR

Ko je Romul v času ustanovitve Rima dvignil roko nad svojega brata Rema, je s tem začel dolgo zaporedje umorov! Tit Livij opisuje umore in spletke, ki so od leta 616 pr. n. š. naprej zaznamovali vladavino Tarkvinija Starejšega, Servija Tulija, Tarkvinija Ošabnega, vse dokler niso bili kralji pregnani. Tudi republika se ne zaustavi pred ubojem in se konča prav s Cezarjevim umorom na marčeve ide leta 44.

V času cesarstva postane umor nekaj običajnega. Če Avgust umre naravne smrti leta 14 n. št., njegov naslednik Tiberij izgubi sina, ki ga zastrupijo. Po posvojitvi ga nasledi Kaligula, ki je umorjen leta 41. Po zastrupitvi svojega moža Germanika se Agripina v drugo poroči s Klavdijem, ki je ovdovel po umoru svoje prve žene Mesaline. Leta 54 je tudi Klavdij zastrupljen (prim. 1. besedilo). Na oblasti ga po posvojitvi nasledi Neron. Znebiti se mora Klavdijevega sina Britanika leta 55, svoje matere leta 59, za materjo je umoril svojo teto Lepido, svoje žene Oktavije se znebi leta 62, preden se leta 62 ne poroči s Popejo Sabino, ki jo ubije leta 66. Tudi svojega učitelja Seneko leta 65 prisili, da stori samomor. Leta 68 pa je tudi Neron sam storil samomor.

Tedaj postane cesar Galba in umre umorjen na forumu leta 69. Po Otonu, ki naredi samomor, je istega leta Vitelij zadavljen. Če se Vespazijan, ki umre leta 79, izogne umoru, tako kot Tit, ki umre leta 81, bo njegov sin Domicijan, ki mu zaradi njegove krutosti pravijo »Neron Plešasti«, prav tako umorjen leta 96. Z njim se konča julijansko-klavdijanska dinastija dvanajstih cesarjev, katerih krvavo vladavino je opisal Svetonij.

1.      Agripina, zločinska mati

Leta 48 se Agripina drugič poroči s cesarjem Klavdijem, ki ima sina Britanika od prve žene. Leta 51 ji uspe prepričati cesarja, da posvoji njenega otroka, ki ga je imela s prvim možem: Nerona. Po zaslugi Agripininih spletk Neron v družinski hierarhiji kmalu zamenja Britanika. Toda Klavdij, tudi sam zapleten v grozodejstva pod vplivom svoje soproge, ki nenehno posega po spletkah in odstrani vsakogar, ki ji je na poti, kaže vedno večjo naklonjenost svojemu sinu Britaniku. Nekega dne Klavdij zboli.

Svetonij, Dvanajst rimskih cesarjev, Klavdij 44. Prevod Jože Šmit.

Et veneno quidem occisum convenit; ubi autem et per quem dato, discrepat. Quidam tradunt epulanti in arce cum sacerdotibus per Halotum spadonem praegustatorem; alii domestico convivio per ipsam Agrippinam, quae boletum medicatum auidissimo ciborum talium optulerat. Etiam de subseqventibus diversa fama est. Multi statim hausto veneno obmutuisse aiunt excruciatumque doloribus nocte tota defecisse prope lucem. Nonnulli inter initia consopitum, deinde cibo afflvente euomuisse omnia, repetitumque toxico, incertum pultine addito, cum velut exhaustum refici cibo oporteret, an immisso per clystera[m], ut quasi abundantia laboranti etiam hoc genere egestionis subveniretur.

Znano je, da je umrl zaradi strupa; toda kje in kdo mu ga je dal ostaja neznano. Nekateri avtorji pravijo, da mu ga je dal njegov okuševalec hrane Halot, medtem ko je obedoval s svečeniki na Kapitolu. Drugi pa pravijo, da mu ga je v domači hiši dala Agripina, ko mu je postregla z zastrupljenimi gobami, na katere je bil zelo požrešen.

A tudi o nadaljnih dogodkih pripovedujejo zelo različno. Mnogi zatrjujejo, češ da je Klavdij takoj po zaužitem strupu onemel in pred jutrom umrl, potem ko se je vso noč zvijal v strašnih bolečinah. Spet drugi pravijo, da je najprej zadremal, nato pa povračal, ker se je bil prenajedel. Nato naj bi mu bili spet dali strupa: morda so mu ga dali v kaši, češ da je oslabel in se mora spet okrepčati, morda pa so mu ga vbrizgali s klistirjem, in sicer s pretvezo, da mu bodo tudi tako olajšali preobremenjeni želodec.

 2.      Razraščanje sovraštva

Ko postane cesar, se Neron postopoma izvija izpod materinega  skrbništva. Nezadovoljna zaradi zmanjševanja svoje moči skuša ta vplivati na sinove odločitve. Spomni ga, da Britanik ni več otrok in da je dostojen potomec svojega očeta. On je zakoniti dedič prestola, na katerem sedi nehvaležnež, ki ga je sama spravila na oblast.

Svetonij, Dvanajst rimskih cesarjev, Neron, 33. Prevod Jože Šmit.

Britannicum non minus aemulatione vocis, quae illi iucundior suppetebat, quam metu ne quandoque apud hominum gratiam paterna memoria praevaleret, veneno adgressus est. Quod acceptum a quadam Lucusta, venenariorum indice, cum opinione tardius cederet ventre modo Britannici moto, accersitam mulierem sua manu verberavit arguens pro veneno remedium dedisse, excusantique minus datum ad occultandam facinoris invidiam: “Sane” inquit, “legem Iuliam timeo,” coegitque se coram in cubiculo quam posset velocissimum ac praesentaneum coquere. Deinde in haedo expertus, postquam is quinque horas protraxit, iterum ac saepius recoctum porcello obiecit; quo statim exanimato inferri in triclinium darique cenanti secum Britannico imperavit. Et cum ille ad primum gustum concidisset, comitiali morbo ex consuetudine correptum apud convivas ementitus postero die raptim inter maximos imbres tralaticio extulit funere. Lucustae pro navata opera impunitatem praediaque ampla, sed et discipulos dedit.

Britanika je zastrupil tako iz zavisti zaradi njegovega glasu, ki je bil boljši kot njegov, kakor iz strahu, da ga ne bi kdaj prehitel in si spričo spomina na njegovega očeta pridobil pri ljudeh večjo ljubezen. Neron je dobil strup od neke Lokuste, imenitne struparke. Ko pa je strup počasneje učinkoval, kot se je pričakovalo, ker se je Britaniku vzdigoval samo drob, je Neron poklical žensko k sebi in jo lastnoročno pretepel, češ da je namesto strupa dala zdravilo. Ko se je opravičevala, češ da je pripravila samo manjšo količino strupa, da bi tako ostal zločin prikrit javnosti, je Neron rekel: »Prava reč, bojim se Julijevega zakona!« Prisilil je žensko, da je pred njegovimi očmi v njegovi sobi skuhala najmočnejši, v trenutku učinkujoči strup. Neron je preizkusil ta strup na jagnjetu, a ko je to živelo še pet ur, je dal strup še nekajkrat prekuhati in vreči prašičku. Ko je t apri priči poginil, je ukazal odnesti strup v jedilnico in ga dati Britaniku, ki je obedoval za njegovo mizo. Ko se je Britanik ob prvem požirku zgrudil, se je Neron gostom zlagal, češ da je brat kot po navadi padel v omedlevico. Drugi dan ga je dal med najhujšim nalivom na hitro in brez vsake slovesnosti sežgati in pokopati. Lukusti je za storjeno uslugo odpustil prejšnje prekrške. Razen tega ji je podaril obsežna posestva in ji poslal v uk celo učence.

3.      Neron razmišlja, kako bi nekaznovano ubil svojo mater

Če je verjeti zgodovinarju Kluviju, ki ga navaja Tacit, si Agripina tako zelo želi ohraniti oblast, da se ne zadrži niti pred incestom in se ponudi sinu. Neron se nasprotno želi dokončno znebiti matere.

Svetonij, Dvanajst cesarjev, Neron 44. Prevod Jože Šmit.

Verum minis eius ac violentia territus perdere statuit; et cum ter veneno temptasset sentiretque antidotis praemunitam, lacunaria, quae noctu super dormientem laxata machina deciderent, paravit. Hoc consilio per conscios parum celato solutilem navem, cuius vel naufragio vel camarae ruina periret, commentus est atque ita reconciliatione simulata iucundissimis litteris Baias evocavit ad sollemnia Quinquatruum simul celebranda; datoque negotio trierarchis, qui liburnicam qua advecta erat velut fortuito concursu confringerent, protraxit convivium repetentique Baulos in locum corrupti navigii machinosum illud optulit, hilare prosecutus atque in digressu papillas quoque exosculatus. Reliquum temporis cum magna trepidatione vigilavit opperiens coeptorum exitum. Sed ut diversa omnia nandoque evasisse eam comperit, inops consilii L. Agermum libertum eius salvam et incolumem cum gaudio nuntiantem, abiecto clam iuxta pugione ut percussorem sibi subornatum arripi constringique iussit, matrem occidi, quasi deprehensum crimen voluntaria morte vitasset. Adduntur his atrociora nec incertis auctoribus: ad visendum interfectae cadaver accurrisse, contrectasse membra, alia vituperasse, sitique interim oborta bibisse.

Toda njene grožnje in njena odločnost so ga tako prestrašile, da jo je sklenil umoriti. Trikrat je poskušal s strupom. Ko pa je videl, da je zavarovana s protistrupi, je tako uredil strop v njeni sobi, da bi se ponoči, ko bi spala, s sodelovanjem neke naprave zrušil nanjo. Sodelavci pa niso dovolj skrivali tega načrta, zato si je izmislil slabo izdelano ladjo, na kateri naj bi mati izgubila življenje bodi ob brodolomu bodi zaradi tega, ker bi se porušila paluba. S pretvezo, češ da se želi z njo pobotati, jo je z najslajšim pismom povabil v Bajo k skupnemu praznovanju Kvinkvater. Oficirjem liburnske ladje, s katero se je mati zares pripeljala, je ukazal, naj troveslačo poškodujejo, kakor da je po nesreči prišlo do trčenja. Tudi kosilo je podaljšal pozno v noč. Ko se je mati želela vrniti v Baule, ji je namesto poškodovane ladje ponudil tisto, ki si jo je sam zamislil. Veselo jo je pospremil in jo ob slovesu celo poljubil na prsi. Pričakujoč izid svojega načrta, je v velikem strahu prebil ostanek noči. Ko pa je izvedel, da se je zgodilo ravno nasprotno in da se je Agripina rešila s plavanjem, ni vedel, kaj bi. Zato je dal njenega svobodnjaka Lucija Agerma, ki mu je veselo naznanil, da je mati živa in zdrava, zgrabiti in zvezati kot morilca, ki naj bi ga bili poslali nadenj, še prej pa je tik ob njem vrgel bodalo. Mater je dal ubiti, vendar tako, da bi se zdelo, kakor da je naredila samomor, hoteč tako uiti kazni za odkriti zločin. Zanesljivi pisatelji pristavljajo k temu še nekatere grozljive podrobnosti. Neron je baje pritekel, da bi si ogledal truplo ubite matere. Otipal ji je ude in nekatere pograjal, druge pa pohvalil. In ko ga je medtem zgrabila žeja, je začel ravnodušno piti.

Antični Grki na Hrvaškem

Mestni muzej Ljubljana odpira vrata izjemne gostujoče razstave Antični Grki na Hrvaškem, ki bo na ogled od 4. marca do 30. maja 2011. Razstava, ki pripoveduje o prvih stikih Grkov z vzhodno obalo Jadrana in kasnejši kolonizaciji, je nastala v okviru mednarodnega sodelovanja med zagrebško galerijo Klovićevi dvori, Hrvatskim restauratorskim zavodom, Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije - Restavratorskim centrom ter Muzejem in galerijami mesta Ljubljane pod pokroviteljstvom slovenskega in hrvaškega ministrstva za kulturo ter Mestne občine Ljubljana.

Državno tekmovanje iz latinščine

Letos se je državno tekmovanje iz latinščine odvijalo na Gimnaziji Novo mesto. Novost letošnjega tekmovanja je bila, da so se dijaki od prvega do četrtega letnika lahko pomerili tudi v bralnem tekmovanju “Na krilih domišljije”. Prebrati so morali Ovidijevo Umetnost ljubezni in na odlomek ali motiv iz knjige napisati bodisi pesem ali krajši sestavek, narediti plakat, posneti fotografijo ali film.

Prvo mesto si je prislužil dijak 4. letnika iz Škofijske klasične gimnazije. Ravno tako pa so bili med prvimi petimi nagrajenci bralnega tekmovanja kar trije izdelki dijakov iz ŠKG.

Čestitke!

Rdeča kapica za intelektualce (Lacernella rubra)

Ni sicer nič novega, pa vendar vedno aktualno, saj je besedilo polno latinskih tujk. Jih prepoznaš?

Rdeči kapici je mati akcidenčnega irelevantnega dne akreditirala transport viktualij za babico, anemično in fiksirano na svoj domicil zaradi ekscesivnega eksistiranja. Brez asistence je Rdeča kapica odmarširala v obskuren gozd. Momentalno se ji je abordiral impetuozen volk, ki je bil do tedaj latentno pozicioniran za enormno smreko. Rdeča kapica, neinformirana o volkovi absolutni malignosti, se ni prav nič deranzirala.

“Kam pa kam, inocentna kreatura?” jo je doložno intervjuval volk.
“K babici, ki rezidira na iminentni lokaciji, transportiram kolacijo,”je manirno replicirala Rdeča kapica.
“Vizualno percepiraj, koliko fabulozne flore eksistira na tem teritoriju,” ji je aludiral volk, ki je intencionalno inhibiral svojo sitomanijo, “Ne boš se eksorbitantno retardirala, če minorno kvantiteto te flore kolektiraš za babico!”

Rdeča kapica, ki je ob volkovem intrigantskem incitiranju neintencionalno dememorirala materin konzilij o ekstremni providenci v gozdu, se je agilno lotila akumuliranja florescencne flore. Hipokritski volk se je simultano rapidno transportiral do babičine rezidence, se infiltriral v sobo in konzumiral frapirano babico. Kostumiral se je v njen negliže in se lociral v posteljo, z intenco ekspektacije Rdeče kapice.

Le-ta je prišla z irelevantno retardacijo. Relativno durativno je skrutinirala kamufliranega volka ter se in brevi interesirala: “Babica, zakaj imaš tako enormne okularje?”
“Da te bolje vizualno percipiram!” je emfatično odrecitiral volk.
“Zakaj imaš tako bizarno predimenzionirane eksterne avdiokolektorje?” je dalje eksaminirala Rdeča kapica.
“Zaradi boljše avdiopercepcije!” je še preciozno artikuliral volk.
“In zakaj imaš takšno enormno palatoshizo?”
“Zato, da te lažje konzumiram!” je z monstroznim glasom eksklamiral volk in huronsko atakiral Rdečo kapico.

Po realizaciji tega amoralnega akta se je retardiral v posteljo in med kakofoničnim smrčanjem zaspal. Lovcu, ki je bil pasiral babičino rezidenco, so se groteskni glasovi iz hišice zdeli intenzivno suspektni. Rezolutno je invaziral v babičino imobilijo in momentalno konstatiral, da je volk konzumiral babico in Rdečo kapico. Iz volkovega voluminoznega abdomena so de facto prihajale morbidne pretenzije po akutni salvaciji. Z brahialnim udarcem je dezaktiviral volka in na njem izvedel vivisekcijo. Iz abdomena sta se prezentirali babica in Rdeča kapica, obe intaktni.

Inkluzivno z lovcem sta interpolirali kamenje v evakuiran volkov gaster in mu ga post hoc restituirali. Volka je zaradi gastrolitov kavzalno popadla hidromanija. Absolutno adinamičen se je aproksimiral do fontane, zaradi balasta v abdomenu izgubil balanso in imerziral. Babica, lovec in Rdeča kapica so se eksultirajoč objeli in si aklamirali ob solviranju pred vicioznim volkom.